Zadnja loža, poškodba le te in zdravljenje

Ponavljajoči se udarci med tekom ali intenzivno hojo (npr. pohodništvo) lahko povzročijo prekomerno obremenitev mišično-tetivne enote in bolečino v goleni. To bolečino včasih povzroči posebna poškodba (npr. stresni zlom golenice, sindrom obremenitvenega predela, pretirana pronacija stopala, ipd. V osnovi pa je točen vzrok skorajda nemogoče določiti. Zdravljenje pa je različno, glede na stanje in samo poškodbo. Vsekakor, zadnja loža  in poškodba le te lahko bistveno vpliva na kakovost našega življenja. In tako velikokrat pomislimo na marsikatero metodo zdravljenja, samo, da bi se počutili bolje ali celo odpravili simptome ter bolečine. 

Bolečina je lahko lokalizirana na sprednji ali zadnji strani noge in se običajno pojavi zgodaj pri telesni aktivnosti in nato pojenja med preostankom aktivnosti. Bolečina, ki vztraja v mirovanju, kaže na drug vzrok. Diagnosticira se običajno klinično. Nujno zdravljenje vključuje uporabo ledu, protivnetnih zdravil in raztezanje sprednjih in zadnjih delov mišic. Med fazo mirovanja je mogoče razbremenitev čim bolj zmanjšati s spodbujanjem k izvajanju drugih vaj, ki ne zahtevajo ponavljajočih se gibov, ki vključujejo obremenitev, kot je plavanje. Ko klinični znaki izginejo, je priporočljivo s športnimi aktivnostmi nadaljevati postopoma. 

Zadnja loža oziroma poškodba le te je običajno težava športnikom ali fizično aktivnih posameznikov. 

Predvsem v zadnjem času in sedaj, ko se kažejo pozitivni učinki kinezologije, se ta metoda uporablja tudi za zdravljenje tovrstnih težav. Vse več posameznikov s takšnimi in drugačnimi težavami, se odloča za zdravljenje, ki se kaže za učinkovito. 

Kineziolog je zdravstveni delavec, specialist za človekovo gibanje, ki uporablja telesno in motorično aktivnost za namene preventive, zdravljenja in delovanja.

Ocenjuje dinamiko gibanja osebe z ali brez invalidnosti. S telesno aktivnostjo vzpostavi načrt zdravljenja in intervencije, nato pa poskrbi, da se le-ta izvaja z namenom izboljšanja oziroma povrnitve zdravja.

Kineziološki trak je lepilni elastični trak, ki ga lahko nanesete na različne načine glede na uporabo v različnih športnih praksah. Zlasti izboljšuje delovanje mišic, podpira sklepe, zmanjšuje bolečine in aktivira limfni sistem za boljšo drenažo edemov.

Vsaka patologija ima svoje značilnosti. Za čim boljše zdravljenje in popolno varno in neovirano izvajanje športne dejavnosti je idealen kineziološki podporni pas.

Cilj kineziologije je med drugim odkrivanje prednosti telesne dejavnosti, izboljšanje telesne kondicije in preprečevanje dekondicioniranja. Njegova vloga je zlasti zmanjšati tveganja, povezana s sedečim načinom življenja, zmanjšati bolečino in nelagodje, spodbujati zanimanje, motivacijo in uravnavati razpoloženje. Podpira in zagovarja promocijo zdravja in zdravega načina življenja ter dobrega počutja. Deluje z različnimi klientelami z ali brez zdravstvenih težav za namene preventive, rehabilitacije ali nastopa.

Bodisi zadnja loža, morda kakšne druge težave, kinezologija je vsekakor lahko odgovor in rešitev. Uporablja se za vrsto različnih težav kot metoda zdravljenja, ki se je izkazala za zelo učinkovito. Seveda je tudi odvisno od vrste poškodbe oziroma od težav. Zato je dobro, da se pozanimamo pri strokovnjaku, kinezologu, ki nam bo glede na naše potrebe in pričakovanja znal svetovati najustreznejše. Tudi pojasniti vse morebitne dvome ter odgovoriti na marsikatero vprašanje. 

Vnetje obzobnih tkiv ali parodontalna bolezen

Ste vedeli, da se velika večina niti ne zaveda, da je v zgodnji fazi paradontalne bolezni oziroma vnetja zob? V tej fazi je namreč bolezen le poredko boleča. Ko pa se pričnejo pojavljati prve bolečine, je pogosto že prepozno, da bi sploh lahko rešili zob.

Parodontalna bolezen pomeni vnetje obzobnih tkiv. Vse dokler je vneta samo dlesen, ta pojav imenujemo gingivitis. Ko pa se vnetje dlesni razširi še na druga obzobna tkiva, tedaj je govora o parodontitisu.

Ključni vzrok za paradontozo

Paradontoza je praviloma posledica nalaganja zobnih oblog na zobe. Pri tem mislimo na lepljiv, prozoren film, ki je zgrajen iz hrane ter bakterij. Slednje v naših ustnih nenehno nastajajo. Preprečevanje nastajanja zobnih oblog lahko dosežemo z vsakodnevno nego, ki zajema temeljito ščetkanje, nitkanje in ne nazadnje še uporabo medzobnih ščetk.

Če oblog ne odstranimo, te v manj kot dveh dneh poapnijo. Tovrstna snov se imenuje zobni kamen. Bakterije v zobnih oblogah izločajo strupene snovi. To pa povzroča vnetje dlesni in kasneje še preostalih delov ustne votline. Poškodujejo se koreninski cement, čeljustne kosti, pozobnice. Če bolezen napreduje, lahko pride celo do izgube zob.

Posledice paradontalne bolezni

Parodontalna bolezen v ustih in na drugih delih telesa pušča nevarne posledice. Zelo prikrito uničuje zdravje ust, posledično posega tudi v vse telo. Že samo en manjkajoči zob v ustih lahko povzroči izjemne spremembe. To vpliva na stabilnost funkcije in ne nazadnje tudi na sam nasmeh.

Prva posledica topljenja kosti je zobna majavost. Ugriz je posledično veliko manj učinkovit. Med zobmi se pričnejo pojavljati izjemno neestetski črni prostori. Paradontoza je torej bakterijsko vnetje dlesni. Posledica je tudi neprijeten zadah, ki neugodno vpliva na družabne ter poslovne stike. Bakterije pa se še zdaleč ne zadovoljijo samo s povzročanjem velike ustne škode. Kmalu strupi oziroma toksini bakterij pričnejo vdirati še v krvni obtok ter okužijo vse naše telo. Tedaj govorimo o veliki nevarnosti za naše celotno zdravje.

Na koga se obrniti v primeru težav?

Težave s parodontozo bo najbolje rešil parodontolog! Gre za specializirane zobozdravnike. Pri pregledu  uporabijo parodontalno sondo, s katero preverijo kakšna je globina vaših dlesni (ne vem če je čisto pravi izraz).